<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71733"><dc:title>Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurza</dc:title><dc:creator>Peruš,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stramljič Breznik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lipa</dc:subject><dc:subject>pesem</dc:subject><dc:subject>kulturološko jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>ključna beseda</dc:subject><dc:subject>turistični diskurz</dc:subject><dc:subject>korpus</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.</dc:description><dc:publisher>[T. Peruš]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-28 19:09:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71733</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
