Prevajanje v (ne)materni jezik: med mitom in resničnostjoWaller, Kristina Alice (Avtor) Kaloh Vid, Natalia (Mentor) materni jeziknaravni govorecnematerni jezikprevajanjeEno temeljnih načel pristojnih na področju teorije prevajanja je, da naj bi prevajalci prevajali samo v svoj materni jezik, vendar je v praksi zaradi prevelikega povpraševanja v številnih državah nemogoče zagotoviti zadostno število prevajalcev, ki so naravni govorci ciljnega jezika, kar je tudi situacija v Sloveniji. Dejstvo je, da so univerzitetno izobraženi prevajalci v Sloveniji usposobljeni ne samo za prevajanje v obe jezikovni smeri svoje jezikovne kombinacije, ampak so tudi primorani tako delovati z ekonomičnega vidika glede na okoliščine na prevajalskem trgu. V nalogi želim predstaviti problematičnost izraza 'naravni govorec' in to, kako je ta izraz neupravičeno uporabljen kot sopomenka za kakovost, ter izpostaviti, kako so druge kvalifikacije prevajalca vredne več. Nato argumentiram, kako je prevajanje v nematerni jezik legitimna prevajalska dejavnost, ki si zasluži zavzeti bolj cenjeno mesto znotraj sveta prevajanja. S tem, ko se začnemo zavedati, kakšno je resnično stanje v prevajalski praksi in ne le slepo sledimo zastareli teoriji, bomo lahko naredili korake v pravi smeri in zagotovili, med drugim, boljšo kakovost prevodov in boljši položaj prevajalcev. Podani so tudi nekateri predlogi, kako bi lahko dosegli določene izboljšave.[K. A. Waller]20182018-08-29 14:29:41Magistrsko delo/naloga71763sl