<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71801"><dc:title>Primerjalna analiza humorističnih učinkov v slovenskem in madžarskem prevodu romana Slaughterhouse-five avtorja Kurta Vonneguta</dc:title><dc:creator>Kalman,	Goran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaloh Vid,	Natalia	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudaš,	Jutka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>humor</dc:subject><dc:subject>satira</dc:subject><dc:subject>črni humor</dc:subject><dc:subject>ironija</dc:subject><dc:subject>zbadanje</dc:subject><dc:subject>humorni učinek</dc:subject><dc:subject>prevajalski premik</dc:subject><dc:description>V svojem romanu Klavnica pet, ki ga je napisal leta 1968, želi Kurt Vonnegut predstaviti strah in trepet vojne. Romanu želi z uporabo humorja in znanstvenofantastičnih elementov dodati manj resno plat zgodbe ter s tem ublažiti temačnost vojne. Humor v romanu je ciničen, satiričen in ironičen, zato humorni učinki pogosto niso v ospredju in za prevajalce pomenijo poseben izziv. Tudi sama definicija humorja ni najbolj preprosta naloga, zato se bomo v nalogi spopadli tudi z definicijo termina in težavami pri prevajanju humorja. V magistrski nalogi bomo iz slovenskega prevoda, ki ga je leta 1980 prevedel Branko Gradišnik in iz madžarskega prevoda Nemesa Lászlója, najprej izdanega leta 1969, izpisali odlomke z humornimi vložki ter jih primerjali z izvirnikom in klasificirali po vrstah spontanega humorja D. Longa in A. Graesserja. Humorne učinke v prevodih bomo primerjali z izvirnikom, ter ugotovili, ali sta prevajalca učinke uspešno ohranila in prevedla. Poleg prevajanja humornih učinkov je pomembno tudi prevajanje pomena, zato bomo analizirali tudi prevajalske premike, s pomočjo katerih ugotovimo, ali sta prevajalca v prevodih ohranila tudi pomen. Rezultati analize so pokazali, da sta prevajalca humorne odseke odlično prepoznala in jih v prevodih ohranila. Glede na pričakovanja pri prevajanju večinoma uporabljata adaptacijo in ekvivalenco, ki sta najbolj pogosta premika pri prevajanju literarnih besedil.</dc:description><dc:publisher>[G. Kalman]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-30 12:48:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71801</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
