<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71823"><dc:title>Uporaba asertivne komunikacije za reševanje konfliktov v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Pišotek,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>asertivnost</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>komunikacijske tehnike</dc:subject><dc:subject>nesporazumi v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>zmanjšanje stresa na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>medosebni odnos.</dc:subject><dc:description>Izhodišča, namen: Asertivna komunikacija oz. asertivnost je ena najpomembnejših veščin medicinskih sester na delovnem mestu, še posebej za zmanjševanje vsakodnevnih napetosti, reševanje konfliktov, gradnjo učinkovitih odnosov med timi zdravstvene nege in zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo, opisati njen pomen v zdravstveni negi in ugotoviti uporabo le te za reševanje konfliktov v zdravstveni negi.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo ankete oz. strukturiranega vprašalnika. Vključili smo 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ali tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih na kirurškem področju ter v domu za ostarele. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Excel 2013, Microsoft office word 2013 ter IBM SPSS Statistics 22. 
Rezultati: Vrnjenih smo dobili vseh 50 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo 46 (92%) anketirancev ženskega spola in 4 (8%) moškega.  Ugotovili smo, da je večina, 31 (62%), anketirancev preobremenjenih, vendar se jih kljub temu kar 41 (82%) vede asertivno. Ugotovili smo tudi, da se asertivnost  glede na področje dela ne razlikuje.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci asertivnost relativno dobro poznajo in jo v veliki meri tudi uporabljajo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem treningov asertivnosti v kliničnem okolju lahko dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege, manj konfliktov, posledično tudi boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. To bi  prav tako občutili tudi pacienti.</dc:description><dc:publisher>[J. Pišotek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-31 08:46:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71823</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
