<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=71981"><dc:title>Napovedovalni model proizvodnje energije v digitalnem dvojčku sončne elektrarne</dc:title><dc:creator>Zajc,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bokal,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pihler,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalni dvojček</dc:subject><dc:subject>sončna elektrarna</dc:subject><dc:subject>napovedovanje</dc:subject><dc:subject>naključni gozd</dc:subject><dc:subject>podporni vektorji</dc:subject><dc:subject>posplošena linearna regresija</dc:subject><dc:subject>avtoregresija</dc:subject><dc:subject>fizikalni model</dc:subject><dc:subject>taksonomija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava koncept digitalnega dvojčka in predstavi implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne s tehnologijo napovedovanja proizvodnje električne energije. Implementiranih je pet metod napovedovanja s poudarkom na metodi naključnih gozdov. Delo  je  razdeljeno  v šest  poglavij.   Prvo  poglavje  definira  koncept  digitalnega  dvojčka  in opiše njegove glavne procese.  Navedejo se namen in primeri uporabe.  Drugo poglavje predstavi napovedovanje proizvodnje sončne elektrarne s fotonapetostnimi celicami.  Opisan je proces pretvorbe sončne energije v električno.  Našteti in opisani so vplivi na proizvodnjo sončne  elektrarne,  definirani  sta  atmosferska  in  električna  formula  za  izračun  električne energije v nekem času t.  Opisane so metode za napovedovanje proizvodnje električne energije:  posplošena  linearna  regresija,  metoda  podpornih  vektorjev  in  avtoregresija.   Definirana je formula za napoved proizvodnje električne energije z vključenimi lastnostmi sončne elektrarne in nekaterimi vremenskimi podatki, kar predstavlja fizikalni model. V tretjem poglavju je podrobneje predstavljeno delovanje naključnih gozdov in primeri uporabe, kjer se na začetku omeni odločitvena drevesa, s pomočjo katerih je izpeljana definicija naključnih gozdov.  Četrto poglavje predstavi taksonomijo problemov in metod napovedovanja elektroenergetskih količin, v tabelo so dodane nove taksonomske enote, primerjave med tehnikami napovedovanja so uvrščene v izdelano taksonomijo, razširi se graf primerjav.  Peto poglavje prikaže implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne FERI, predstavijo se vhodni parametri senzorjev, ostali vhodni podatki ter podatki, ki bi jih bilo smiselno pridobiti in vključiti.   Opisana  je  integracija  digitalnega  dvojčka  s  sončno  elektrarno.   V  analitiki  digitalnega dvojčka je,  s pomočjo zgledov,  predstavljena uporaba metod napovedovanja.  V zadnjem poglavju so definirani pogreški za primerjavo modelov,  sledijo razlage rezultatov posameznih modelov polurne napovedi. Na koncu so modeli med sabo primerjani glede na novo definiran pogrešek E-MAPE, ki je konsistenten s standardno uporabljenim pogreškom M AE, razen pri primerjavi rezultatov avtoregresije in posplošene linearne regresije.</dc:description><dc:publisher>[L. Zajc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-05 19:58:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
