<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72126"><dc:title>Obračun plač napotenih delavcev delavcev iz Slovenije v Nemčijo in vpliv na proračun obeh držav</dc:title><dc:creator>Zelnik,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>opravljanje čezmejnih storitev</dc:subject><dc:subject>napoteni delavci</dc:subject><dc:subject>napotitev v Nemčijo</dc:subject><dc:subject>obračun plač</dc:subject><dc:subject>poslovna goljufija</dc:subject><dc:subject>napačno obračunavanje plač</dc:subject><dc:description>Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo.  Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju.

V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve.

Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo.  

Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.</dc:description><dc:publisher>[D. Zelnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-11 20:24:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72126</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
