<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72272"><dc:title>Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen</dc:title><dc:creator>Nadelsberger,	Lora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stramljič Breznik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>besedotvorje</dc:subject><dc:subject>svojilni pridevnik</dc:subject><dc:subject>moška osebna lastna imena</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu z naslovom Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen smo ugotovili, da kljub predpisani normi v Slovenskem pravopisu 2001 glede tvorbe svojilnih pridevnikov prihaja do razhajanj med rabo in pravili, še posebej to velja za tuja imena, kjer se pisna podoba razlikuje od izgovora.
V teoretičnem delu smo pregledali relevantne razprave s področja tvorbe svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen in izpostavili ključna jezikoslovna merila, ki pišoče usmerjajo pri pravilni tvorbi in zapisovanju svojilnih pridevnikov.
V sklopu empiričnega dela smo najprej osnovali tri glavne skupine imen glede na obrazilo, nato pa smo iz Velikega splošnega leksikona (2006) izpisali moška lastna imena na črko A, zabeležili njihovo izgovarjavo, dodali rodilniško obliko in izvor ter vse troje upoštevali pri izpeljavi svojilnih pridevnikov. Naslednji korak empiričnega dela je bila izvedba vprašalnika, ki ga je izpolnilo 60 intervjuvancev (30 študentov slovenščine in 30 neštudentov). Z njim smo želeli preveriti razkorak med rabo in pravili, predstavljenimi v teoretičnem delu.
Z analizo vprašalnikov smo ugotovili, da vprašani nepravilno rabijo svojilnopridevniško obrazilo -in za ženski spol pri samostalnikih druge moške sklanjatve. Prav tako smo opozorili na visok delež (70 %) nepravilnih zapisov iz imena, kjer samoglasnik izpade, pa so ga intervjuvanci pustili (Aachenov namesto Aachnov). Izpostavili smo pogostejšo nepravilno rabo svojilnopridevniškega obrazila pri imenih tipa Aleksejev (Aleksejevov), kjer norma sicer predpisuje rabo rodilnika. V teoretičnem delu smo izpostavili v SP 2001 dopuščene dvojničnosti, pogostost pojavljanja ene in druge variante pa smo preverili med intervjuvanci z vprašalnikom. Razmerje v rabi svojilnega pridevnika Anuszkiewiczev/Anuszkiewičev je opazno v prid prvi varianti, in sicer s kar       95,2 %. Prav tako pri imenih tipa Aillaud [ajó] prevladuje raba svojilnopridevniškega obrazila -ov v primerjaviz z dopuščeno varianto obrazila     -ev. Analiza romunskega imena Antonescu, iz katerega lahko tvorimo svojilni pridevnik Antonescov ali Antonescujev, je pokazala več pojavitev za prvo varianto (64,4 %).
V teoretičnem delu smo ugotovili, da se pišoči težko znajde med pravili glede večdelnih imen, saj vsebujejo več posebnosti znotraj skupin, kar smo potrdili tudi z nizkim številom pravilnih zapisov svojilnih pridevnikov iz teh imen (v povprečju le 36,72 %).</dc:description><dc:publisher>[L. Nadelsberger]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-17 20:30:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72272</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
