<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72401"><dc:title>Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegih</dc:title><dc:creator>Najdenov,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šepec,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pacient</dc:subject><dc:subject>pacientova privolitev</dc:subject><dc:subject>pacientova pravica do privolitve</dc:subject><dc:subject>pacientova avtonomija</dc:subject><dc:subject>zdravniški poseg</dc:subject><dc:subject>pojasnilna dolžnost</dc:subject><dc:subject>nadomestna privolitev</dc:subject><dc:subject>samovoljno zdravljenje.</dc:subject><dc:description>Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.</dc:description><dc:publisher>[J. Najdenov]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-24 10:28:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
