<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72453"><dc:title>Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavo</dc:title><dc:creator>Petrena,	Renata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorič Kumperščak,	Hojka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševna motnja</dc:subject><dc:subject>psihiatrično zdravljenje</dc:subject><dc:subject>obravnava v skupnosti</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>delovno terapevtska obravnava</dc:subject><dc:description>Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.</dc:description><dc:publisher>[R. Petrena]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-25 21:06:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
