<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72466"><dc:title>Analiza in primerjava postopkov digitalizacije za namene vzvratnega inženirstva</dc:title><dc:creator>Babič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaljun,	Jasmin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cupar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vzvratno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>digitalizacija</dc:subject><dc:subject>kontaktni digitalizator</dc:subject><dc:subject>optični digitalizator</dc:subject><dc:subject>trikoordinatna digitalizacija</dc:subject><dc:subject>analiza digitalizatorjev</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava proces vzvratnega inženirstva na podlagi podatkov, pridobljenih z različnimi načini digitalizacije. Opisan je celoten postopek pridobivanja podatkov v obliki oblaka točk, na podlagi katerih je možno, v procesu vzvratnega inženirstva, rekonstruirati površine.
Na praktičnih primerih uporabe treh različnih sistemov digitalizacije, je predstavljeno delo z vsakim posebej. Prav tako je za vsak digitalizacijski sistem, po korakih opisan način digitalizacije, in nekatera priporočila. V sklepnem dejanju, kjer smo izvedli primerjavo vseh treh, v praktičnem delu uporabljenih, sistemov digitalizacije in priporočila, kdaj je smiselno uporabiti določen sistem. Ugotovljeno je bilo, da ni možno enoznačno določiti optimalnega sistema digitalizacije, ampak je možno le izbrati najugodnejšega, za določeno vrsto aplikacije. 
Glede na to, da se na trgu pojavlja vse več različnih digitalizatorjev, je možno na podlagi ugotovitev, zbranih skozi nalogo pridobiti osnovno predstavo o možnostih, ki jih ponuja določen sistem.</dc:description><dc:publisher>[D. Babič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-26 17:40:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72466</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>