<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72570"><dc:title>Odnos do homoseksualnosti v delovnem okolju in zadovoljstvo zaposlenih z življenjem</dc:title><dc:creator>Brdnik Stupan,	Janko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čančer,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>istospolna usmerjenost</dc:subject><dc:subject>homofobija</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>raznolikost zaposlenih</dc:subject><dc:subject>zakonodaja.</dc:subject><dc:description>Diskriminacijo opredelimo kot razlikovanje posameznikov na podlagi njihovih osebnih lastnosti. Pomeni postavljanje posameznika v neenak položaj v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami oseb. Gre za kršenje pravic do enakega obravnavanja, kar pa ima lahko negativen vpliv na zaposlene ter posledično na delovno okolje, saj vpliva na počutje, zdravje, samozavest, samopodobo in psihični razvoj zaposlenih. Najpogosteje diskriminirane skupine zaposlenih so: istospolno usmerjeni, ženske, invalidi in etične skupine. 

Diskriminacija na trgu dela se lahko pojavi že v samem procesu zaposlovanja ter nadalje, ko je oseba že zaposlena. Na trgu dela se lahko diskriminacija pojavi kot čista diskriminacija, poklicna segregacija in kot statična diskriminacija. Na delovnem mestu pa se lahko pojavi v različnih oblikah, ki jih razvrstimo med prikrite in odkrite oblike diskriminacije. Prepoved kakršne koli oblike diskriminacije je zapisana že v Ustavi Republike Slovenije ter nadalje v različnih zakonih, s katerimi država ureja varstvo državljanov. Upoštevanje zakonodaje ima pomembno vlogo pri odpravi diskriminacije.

V izrazito heteroseksualni družbi, prevzeti s heteronormativnimi predpostavkami, so lahko istospolno usmerjene osebe odrinjene na rob družbe. Osnovo za njihovo odrinjenost predstavljajo predsodki in stereotipi o istospolno usmerjenih osebah. Imajo lahko težave pri zaposlovanju, so izpostavljene šikaniranju na delovnem mestu ali nesramnemu in odklonilnemu odnosu sodelavcev. Posledica je nevidnost istospolno usmerjenih na delovnem mestu, ki je njihova lastna odločitev in temelji na »varnosti v delovnem okolju«. Dosedanje opravljene raziskave, ki so zajele izključno istospolno usmerjeno populacijo v Sloveniji, kažejo, da jih 42 % ni razkritih na svojem delovnem mestu. 

Sodobno podjetje sestavljajo zaposleni, ki so si med seboj različni. Osnova za raznolikost so različne osebne lastnosti posameznih zaposlenih. Sodobni management mora prepoznati pomembnosti in koristi raznolikosti. Sodobni managerji se zavedajo, da lahko učinkovito upravljanje raznolikosti zaposlenih poveča učinkovitost delovanja podjetja, pripomore k lažjemu doseganju zastavljenih ciljev, dviguje zadovoljstvo zaposlenih, daje zaposlenim občutek varnosti in pripadnosti podjetju. Prav tako pa zadovoljni zaposleni lažje sprejemajo »drugačnost« svojih sodelavcev in s tem pripomorejo k boljšim odnosom in višji učinkovitosti. 

V magistrski nalogi je bila opravljena raziskava, s katero smo ugotavljali, kakšen je odnos do homoseksualnosti glede na spol zaposlenih. Prav tako smo proučevali, ali obstaja povezava med stopnjo zadovoljstva z življenjem in odnosom do homoseksualnosti, ali je starost zaposlenih povezana z njihovim odnosom do homoseksualnosti, ali obstaja razlika v zadovoljstvu z življenjem in statusom zaposlitve.</dc:description><dc:publisher>[J. Brdnik Stupan]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-08 19:44:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72570</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
