<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72633"><dc:title>Analiza natančnosti in zanesljivosti merilcev prometnih podatkov na AC/HC v RS</dc:title><dc:creator>Slakan,	Ožbej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraml,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skroza,	Andrea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Avtocesta/hitra cesta (AC/HC)</dc:subject><dc:subject>zajemanje prometnih podatkov</dc:subject><dc:subject>merilci prometnih podatkov</dc:subject><dc:subject>analiza natančnosti izmerjenih podatkov</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljenih več vrst merilcev prometnih obremenitev, ki se uporabljajo v Sloveniji. Podatke teh obremenitev lahko pridobivamo z avtomatskim ali tudi ročnim štetjem prometa. Pridobljeni podatki so temeljna informacija o prometu, ki se odvija na naših cestah. Na avtocestah in hitrih cestah uporabljajo različne vrste merilcev prometnih podatkov, ki se med sabo razlikujejo predvsem po natančnosti in klasificiranju vozil.

	V raziskovalnem delu smo s primerjavo in analizo dobljenih podatkov avtomatskih števcev in ročnega štetja ugotavljali, katera vrsta avtomatskih merilcev prometnih podatkov je najbližje rezultatom ročnega štetja. Podatki, pridobljeni z mikrodetektorjem, so se glede na ročno štetje razlikovali za 0,9 %, podatki iz induktivne zanke pa za 2,8 %. Kljub nekaj težavam z videoposnetkom in subjektivnim pristopom pri razvrščanju vozil v posamezne kategorije, ki jih zaznavajo števci, lahko ugotovimo, da sta oba avtomatska števca zanesljiva. Natančnost je višja od 95 %, kar je primerljivo s podatki o posameznih števcih, zapisanimi v karakteristikah teh števcev.</dc:description><dc:publisher>[O. Slakan]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-10 22:31:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72633</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
