Primerjava strukture ledvic kontrolnih miši in miši hranjenih z zahodnjaško prehranoSlatinšek, Peter (Avtor) Lipovšek, Saška (Mentor) Stožer, Andraž (Komentor) glomerulproksimalnidistalni tubulkopičenje lipidovavtofagijanefropatija.Zahodnjaška prehrana pogosto vodi v pojav debelosti, presnovnega sindroma in sladkorne bolezni tipa 2. Predvsem slednja povzroča številne zgodnje patološke spremembe ledvic, ki lahko vodijo v kronično ledvično bolezen. Da bi preučili vpliv zahodnjaške prehrane na pojav in razsežnost patoloških sprememb celic proksimalnih in distalnih tubulov ledvic v novem mišjem modelu za sladkorno bolezen tipa 2, smo mišim C57BL/6J, hranjenim z zahodnjaško prehrano osem tednov, in kontrolnim mišim, hranjenim z normalno prehrano, izolirali ledvice in izdelali tkivne rezine. Te smo pregledali s svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) ter primerjalno ocenili strukturne spremembe ledvičnih tubulnih celic. Ugotovili smo, da je struktura tubulnih celic miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, drugačna od strukture celic kontrolnih miši. V pregledanih epitelijskih celicah proksimalnih in distalnih tubulov miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, so bile prisotne številne ovalne in okrogle temne strukture ter lipidne kaplje. Rezultate smo potrdili s TEM, pri čemer smo lahko analizirali strukturne spremembe pri večji ločljivosti, pri kateri smo opazili značilno plastovitost elektronsko temnih struktur. V celicah miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, smo nadalje opazili mitohondrije z neobičajno strukturo, povečano vakuolizacijo citoplazme ter številne avtofagne strukture: fagoforje, avtofagosome in avtolizosome. Zrnati endoplazemski retikulum ter Golgijev aparat sta bila spremenjena v nekaterih celicah; lumen njunih cistern je bil neobičajno širok. V proksimalnih in distalnih tubulih tretirane skupine miši so prav tako bile prisotne številne nekrotične celice s fragmenti organelov. Kljub temu da številni avtorji v raziskavah, opravljenih na ljudeh in živalih, opisujejo povezavo med sladkorno boleznijo tipa 2 in pojavom nefropatoloških sprememb v tubulnih celicah ledvic, je mehanizem nastanka opisanih morfoloških sprememb še vedno neznan. V naši raziskavi smo potrdili prizadetost teh celic v novem mišjem modelu za sladkorno bolezen tipa 2, na podlagi česar predlagamo nadaljnje raziskave, s pomočjo katerih bi lahko pojasnili patofiziološke temelje in identificirali potencialne terapevtske tarče.[P. Slatinšek]20182018-10-22 13:58:48Magistrsko delo/naloga72712sl