<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72905"><dc:title>Vrstniško nasilje v srednjih šolah na gorenjskem</dc:title><dc:creator>Teraž,	Amadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>povzročitelji</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>raziskave</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>vrstniki</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja raziskavo o razširjenosti vrstniškega nasilja v srednjih šolah na Gorenjskem. Za ugotavljanje slednjega smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, ki so temelj našega dela. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Prvi del vključuje uvod, opredelitev vrstniškega nasilja, njegove pojavne oblike, udeležence v vrstniškem nasilju, vpliv šole na pojav in vlogo policije pri preprečevanju vrstniškega nasilja ter na koncu še raziskave iz domačega in tujega okolja. V drugem delu so predstavljeni opis vzorca in vprašalnika, raziskovalni del ter pridobljeni rezultati s pomočjo statističnih analiz. V analizo je bilo tako vključenih 127 srednješolcev in srednješolk iz različnih srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij na območju Gorenjske, ki so prostovoljno in v celoti izpolnili anketo. 

Rezultati raziskave so nam podali zanimivo in obenem tudi skrb vzbujajočo sliko o razširjenosti vrstniškega nasilja na sončni strani Alp. Čeprav iz vsega sveta poročajo o porastu nasilja med mladimi (najnovejše raziskave namreč kažejo, da je trpinčen ali ustrahovan vsak tretji najstnik), smo z našo raziskavo ugotovili, da je na Gorenjskem žrtev nasilja s strani sovrstnikov celo vsak drugi (55,1 %) srednješolec oziroma srednješolka. Na tej točki se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi se nasilje med mladimi v bodoče zmanjšalo? Možnosti je seveda veliko: od poostrenih pravil, tesnejšega stika s starši, individualnega dela s problematičnimi najstniki do ozaveščanja mladih o nasilju in soočanju z njim. Kateri izmed pristopov je pravi, seveda predstavlja izziv za vse, ki so vključeni v izobraževalni sistem, vendar je dolžnost pedagoških delavcev in tudi nas, bodočih policistov oziroma kriminalistov, da jim zagotovimo varno okolje, kjer se bodo lahko nemoteno razvijali in s tem zrasli v zdrave odrasle osebnosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Teraž]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-11 15:03:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
