<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72972"><dc:title>Nasilje nad otroki v kibernetskem prostoru</dc:title><dc:creator>Brčaninović,	Azra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>kibernetski prostor</dc:subject><dc:subject>zloraba</dc:subject><dc:description>Živimo v družbi, ki vsakodnevno vstopa v kibernetski prostor. Tehnologija je olajšala življenje ljudi in ponudila širok spekter storitev, ki so postale praktične in uporabne za vsak dan. Omogoča dostop do ogromne količine podatkov, dostopnih na enem mestu tako, da se ljudje lahko odločijo v katerem trenutku in kakšne podatke bodo uporabili. 
Z razvojem kibernetskega prostora se razvija tudi kibernetski kriminal pri katerem ljudje izkoriščajo prednosti, ki jih le ta ponuja. Takšni vrsti kriminala so vse pogosteje podvrženi tudi otroci. Medtem, ko se odrasli zavedamo svojih dejanj in večinoma znamo ustrezno prepoznati nevarnost, pa otroci niso dovolj zreli in se lahko znajdejo v hudih težavah. Primarni cilj diplomske naloge se osredotoča na predstavitev pogoste problematike nasilja nad otroki v kibernetskem prostoru. Pri teoretičnih izhodiščih so izpostavljene prednosti in slabosti interneta za otroke in pogoste oblike nasilja. Predstavljeni so tipi in motivi storilcev ter urejenost področja zaščite otrok pred nasiljem v kibernetskem prostoru. V praktičnem delu smo s pomočjo intervjujev pridobili podatke strokovno usposobljenih oseb za obravnavo problematike pri nas. Intervjuje smo izvedli z šestimi osebami, od katerih smo dobili podatke o pogostosti nasilja v kibernetskem prostoru. Po predhodno zastavljenih hipotezah smo preverjali stopnjo zaščite slovenskih otrok v primerjavi s tujimi otroci, usposobljenost staršev za pomoč otrokom, najbolj pogosto obliko nasilja ter odgovornost za zaščito otrok. V Sloveniji se problematika obravnavanih primerov v primerjavi z nekaj leti nazaj zmanjšuje, vendar se moramo zavedati, da je veliko neprijavljenih in neodkritih primerov. Zato je potrebna ustrezna komunikacija z otroki ter prepoznavanje odklonskega vedenja, ki lahko nakazuje na to, da je žrtev nasilja.</dc:description><dc:publisher>[A. Brčaninović]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-01-08 23:52:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72972</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
