<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73017"><dc:title>Merjenje kakovosti storitev na primeru wellness centrov</dc:title><dc:creator>Kunc,	Juš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pisnik,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Marketing storitev</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>zvestoba</dc:subject><dc:subject>wellness</dc:subject><dc:description>Storitve vedno bolj pridobivajo na pomenu, predvsem v razvitih državah, kjer predstavljajo največji delež bruto družbenega proizvoda. Ob današnjem hitrem tempu življenja, stresnih situacijah, hitri prehrani se mora človek zavedati tudi pomena zdravja. Wellness kot filozofija nas uči, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje. Wellness storitve so namenjene človekovi telesni in duševni sprostitvi ter skrbi za njegovo zdravje in lepoto. 

Magistrska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer teoretičnega in empiričnega. V prvem delu so predstavljeni koncepti: marketinga storitev, kakovosti, zvestobe in wellnessa. Konec teoretičnega dela zaznamuje predstavitev izbranih wellness centrov v Sloveniji. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo merjenja kakovosti storitev v treh wellness centrih v Sloveniji. Primarne podatke smo pridobili s strukturiranim vprašalnikom po merilni lestvici SERVQUAL, s katerim smo na 5-stopenjski Likertovi lestvici merili pričakovano in zaznano kakovost. Dodatno smo še s tremi vprašanji merili zvestobo uporabnikov. 
V magistrskem delu nas je zanimalo predvsem, kakšna pričakovanja glede kakovosti imajo uporabniki wellness storitev in kakšna je njihova zaznana kakovost v izbranih wellness centrih. Nadaljnje nas je zanimalo, ali zaznana kakovost vpliva tudi na zvestobo uporabnika. 

Raziskava je pokazala, da imajo uporabniki zelo visoka pričakovanja glede kakovosti wellness storitev, vendar je tudi njihova zaznana kakovost pri vseh treh ponudnikih v Sloveniji relativno visoka. Slednje pomeni, da lahko vse tri wellness centre označimo kot kakovostne, vendar pa smo ugotovili statistično značilne razlike med pričakovano in zaznano kakovostjo, kar pomeni, da je še dovolj prostora za izboljšavo pri vseh treh ponudnikih. S faktorsko analizo smo pri zaznani kakovosti identificirali tri dejavnike kakovosti, raziskava pa je tudi pokazala, da zaznana kakovost statistično značilno pozitivno vpliva na zvestobo. Slednje pomeni, da večja kot je zaznana kakovost, večja je je zvestoba. V raziskavi so bile ugotovljene tudi razlike, tako v zaznani kakovosti kot tudi pri zvestobi med posameznimi wellness centri. 

Naša raziskava nudi vpogled v koncept merjenja kakovosti storitev in njenega vpliva na zvestobo. To je lahko dobra iniciativa za prihodnje raziskave na področju kakovosti storitev wellnessa v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[J. kunc]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-01-19 16:18:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73017</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
