<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73221"><dc:title>Spodbujanje strategij matematičnega utemeljevanja</dc:title><dc:creator>Galun,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovec,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>utemeljevanje</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:description>Matematično utemeljevanje je eden izmed načinov poučevanja matematike, pri katerem učenci svojim sošolcem utemeljujejo svoje ideje, mišljenje in poglede. Učenje skozi utemeljevanje temelji na teoriji simboličnega interakcionizma, ki poudarja, da posameznik spreminja svoje mišljenje in ideje na podlagi dejanj drugih. V magistrskem delu smo predstavili principe in strategije, ki spodbujajo utemeljevanje pri pouku matematike. Na osnovi pregleda literature navajamo nekatere izmed preizkušenih principov in strategij. Principi za spodbujanje matematičnega utemeljevanja so ustvarjanje konfliktne in sodelovalne situacije ter zagotavljanje pripomočkov za oblikovanje in preverjanje hipotez. Strategije, ki pomagajo učitelju zastaviti naloge za utemeljevanje, so naslednje: učenec mora izbrati stran, razkrivanje napačnih predstav učencev in priklic preteklih napačnih predstav. Takšen način poučevanja omogoča pridobivanje trajnejšega in kakovostnejšega znanja. V magistrskem delu smo s pomočjo preizkusa znanja ugotavljali, ali učenci utemeljijo svoj odgovor in na kakšen način. Zanimalo nas je tudi, ali na podano utemeljitev vpliva izbira odgovora in način razmišljanja učencev o enačaju. V raziskavo smo vključili 107 učencev 3. razreda. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da je večina učencev utemeljila svoj odgovor, vendar pa so bili le-ti zelo kratki. Ugotovili smo, da učenci povečini niso uporabljali grafičnih reprezentacij kot pomoč za utemeljitev. Raziskava je pokazala, da učenci o enačaju razmišljajo relacijsko ali operacijsko. Glede na pogostost pravilnega rezultata sklepamo, da so učenci, ki so o enačaju razmišljali relacijsko, pogosteje odgovorili pravilno, medtem ko so učenci z operacijskim razmišljanjem večkrat odgovorili nepravilno. Glede na način razmišljanja o enačaju smo opazili razlike tudi v pogostosti pojavitve tem. Rezultati so pokazali tudi, da je več učencev, ki so odgovorili pravilno, utemeljilo svoj odgovor, kot pa učencev, ki so odgovorili nepravilno. Prav tako se kažejo razlike v pogostosti pojavitve tem glede na odgovor učencev.</dc:description><dc:publisher>[S. Galun]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-10 20:52:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>