<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73283"><dc:title>Merjenje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih v organizaciji x</dc:title><dc:creator>Vida,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milfelner,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:subject>zavzetost zaposlenih</dc:subject><dc:subject>Gallupov model Q12</dc:subject><dc:subject>aktivno nezavzeti zaposleni</dc:subject><dc:subject>nezavzeti zaposleni</dc:subject><dc:description>V vsaki organizaciji je pomembno, da so zaposleni zadovoljni in zavzeti. Pomembno je, da vodstvo investira v svoje zaposlene, saj brez njih niti organizacija ne deluje na dolgi rok. Zaposleni, ki so zadovoljni in zavzeti na svojih delovnih mestih, prispevajo k razvoju in večji učinkovitosti organizacije.

V magistrski nalogi se pri teoretičnih osnovah posvetimo definiciji zadovoljstva in predstavimo dejavnike, ki vplivajo na povečanje zadovoljstva. Prikazali smo tudi načine krepitve zadovoljstva zaposlenih z oblikovanjem dela in opisali, kako lahko vodstvo in sodelavci povečajo zadovoljstvo v raznih organizacijah. Drugi del teoretičnega dela obsega definicijo zavzetosti zaposlenih ter opredelitev dejavnikov, ki pomagajo organizaciji izboljšati zavzetost. Veliko pozornosti smo namenili tudi načinu merjenja zavzetosti in krepitvi zavzetosti, ki se lahko poveča s pomočjo dobre medsebojne komunikacije ter s pravilnim vodenjem s strani vodstva.

Anketna vprašalnika Siok in Gallupova metoda Q12 v empiričnem delu magistrskega dela služita za raziskovanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih.  Podatke, ki smo jih pridobili s pripravljenim vprašalnikom, ustrezno analiziramo in predstavimo. S statističnim programom SPSS navedemo konstrukte drugega reda ter povprečno vrednost za vsako trditev pri zadovoljstvu in zavzetosti zaposlenih. S pomočjo lestvice izračunamo delež zavzetih, nezavzetih in aktivno zavzetih zaposlenih. Obenem smo primerjali tudi stopnjo zavzetosti zaposlenih od leta 2011 do leta 2017 v Evropi in po svetu. V nadaljevanju smo postavili pet hipotez za ugotavljanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ki smo jih nato sprejeli ali zavrnili. Ugotovili smo, da so zaposleni nezadovoljni s svojo plačo ter da je še veliko področij, ki so potrebna izboljšav, da lahko organizacija X uspešno posluje. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med zadovoljstvom in zavzetostjo zaposlenih ter da v organizaciji X prevladujejo nezavzeti zaposleni.

S preučitvijo podatkov, ki smo jo pridobili z analizo zaposlenih, smo organizaciji X podali rešitve in izboljšave. Prikazali smo, katere trditve prinašajo največjo zadovoljstvo in zavzetost v organizaciji in katera so tista področja v organizaciji, ki potrebujejo takojšnjo spremembo.</dc:description><dc:publisher>[V. Vida]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-19 21:49:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
