<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73443"><dc:title>Preoksigenacija med zaprto aspiracijo umetne dihalne poti</dc:title><dc:creator>Justin,	Anton	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadivec,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaprta aspiracija</dc:subject><dc:subject>dihalna cev</dc:subject><dc:subject>preoksigenacija</dc:subject><dc:subject>plinska analiza</dc:subject><dc:subject>arterijska kri</dc:subject><dc:subject>enota intenzivne terapije</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Med izvajanjem aspiracije dihalnih poti z zaprtim aspiracijskim sistemom se bolnike z vzpostavljeno umetno dihalno potjo preoksigenira. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je preoksigenacija med aspiracijo potrebna.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo kontrolne liste. Vzorec je zajemal 30 bolnikov z vstavljeno dihalno cevjo, pri katerih je bilo izvedenih in analiziranih 180 vzorcev arterielne krvi. Vsakemu bolniku je bilo odvzetih 6 vzorcev arterielne krvi: 3 vzorci z izvedeno preoksigenacijo s 100-odstotnim kisikom in 3 vzorci brez preoksigenacije. Vzorci so bili odvzeti pred aspiracijo, 2 in 10 minut po aspiraciji. Za analizo podatkov so bili izvedeni test ANOVA, Student t-parni test in Hi-kvadrat test. Rezultati raziskave so bili analizirani s pomočjo programa SPSS 22.0.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v parcialnem tlaku kisika (p &lt; 0,001), v primeru izvajanja preoksigenacije, pred aspiracijo (n = 9,83 kPa) in 2 minuti po aspiraciji (n = 14,66 kPa). Brez preoksigenacije je bila vrednost saturacije v različnih časovnih obdobjih enaka (n = 94 %).
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da preoksigenacija med izvajanjem aspiracije z zaprtim aspiracijskim sistemom pri bolniku, ki ima vstavljeno dihalno cev, daje statistično pomembne višje vrednosti parcialnega tlaka kisika.</dc:description><dc:publisher>[A. Justin]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-17 11:04:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
