<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73448"><dc:title>Resocializacija zapornikov pod nadzorom probacijske službe</dc:title><dc:creator>Smajlović,	Minela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>obsojenec</dc:subject><dc:subject>resocializacija</dc:subject><dc:subject>zapor</dc:subject><dc:subject>probacijska služba</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:description>Najtežje obdobje za obsojenca je obdobje pred - odpustne faze, ki mu povzroča občutek negotovosti pred zunanjim okoljem, saj ne ve kako ga bo zaradi storjenega kaznivega dejanja, kljub prestani kazni, družba ponovno sprejela, hkrati pa se zaveda, da je vse bližje težko pričakovani svobodi. Sama pot do svobode je dolga, zato se postopek resocializacije obsojenca začne že na samem začetku, torej v predkazenskem postopku, še preden nastopi kazen in se potem nadaljuje tako med prestajanjem kazni kot po prestani kazni v obliki postpenalne pomoči. V celoten postopek resocializacije so vključeni različni strokovni profili: psihologi, sociologi, delovni pedagogi, svetovalci in razne institucije, kot so zdravstvene ustanove in centri za socialno delo. Vsak od naštetih strokovnjakov je imel svojo dolžnost in nalogo, da obsojenca lažje pripravi na življenje v zunanjem okolju v skladu z družbenimi normami in ga hkrati odvrne od povratništva. Skozi celoten postopek strokovne obravnave obsojencev ima zelo pomembno vlogo center za socialno delo. Za resocializacijo obsojencev, ki so obsojeni na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij izven zaporov, pa v celoti skrbi probacijska služba. Da smo lažje spoznali delovanje in naloge probacijske službe, ki je predmet zaključne naloge, smo v prvem delu kot predmet preučevanja vzeli pod drobnogled postopek resocializacije obsojenca v posameznih fazah strokovne obravnave, nato pa smo preučili probacijo. Ugotovili smo, da je slovenska zakonodaja predhodno že omogočala prestajanje zapornih kazni, vendar ni poznala centralizirane in profesionalne službe, ki skrbi za resocializacijo oseb ki so obsojene na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in za tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot jo poznajo v tujini. Država je želela z ustanovitvijo probacije doseči vzpostavitev pozitivnih odnosov s storilci in s tem posledično zmanjšati ponovitev kaznivih dejanj, celostno obravnavo obsojene osebe in zmanjšanje prezasedenosti zaporov.</dc:description><dc:publisher>[M. Smajlović]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-17 16:24:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73448</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
