Varnostna kultura kot kazalnik kakovosti zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodihBalažic, Karmen (Avtor) Lorber, Mateja (Mentor) varnostneželeni dogodkikomunikacijaorganizacijanadrejenipodpora vodstvaraziskavaTeoretična izhodišča: Zagotavljanje varnosti v socialno varstvenih zavodih za starejše je velik izziv in hkrati ključna komponenta socialne in zdravstvene oskrbe uporabnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena varnostne kulture med zaposlenimi v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 102 zaposlenih v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Uporabljen je bil standardizirani anketni vprašalnik za spremljanje varnostne kulture. Raziskava je potekala od decembra 2017 do februarja 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Uporabljeni so bili Kolmogorov-Smirnov test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov H-test, Wilcoxonov test, faktorska analiza in Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Rezultati kažejo, da je splošna ocena varnostne kulture zelo dobra, vendar je kljub temu med zaposlenimi v avstrijskih socialno varstvenih zavodih nekoliko višja kot v slovenskih socialnovarstvenih zavodih (U = 1019,00, Z = -2,056, p = 0,040). Ugotovili smo tudi, da glede na leta zaposlitve obstaja statistično značilna razlika v oceni komunikacije med zaposlenimi pri dveh trditvah od skupno enajstih. Med komponentami ocene dela in ocene kulture varnosti v socialno varstvenih zavodih obstajajo statistično značilne povezanosti, ampak je povezanost v polovici primerov negativna in v polovici primerov pozitivna. Sklep: Spodbujanje varnostne kulture v zdravstvu je postalo eden izmed stebrov varne obravnave pacientov. Ustvarjati moramo pozitivno kulturo, ki spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje, sistemski pristop, usposobljene zaposlene in dober management.[K. Balažic]20192019-04-25 18:48:07Magistrsko delo/naloga73482sl