<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73566"><dc:title>Povezava genov odgovornih za delovanje hormonov in hormonskih receptorjev, z odzivom na hormonsko uravnavanje folikulogeneze</dc:title><dc:creator>Čuš,	Maruška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hormonsko spodbujanje ovulacije</dc:subject><dc:subject>polimorfizem posameznega nukleotida</dc:subject><dc:subject>FSHR</dc:subject><dc:subject>AMHR</dc:subject><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:description>Cilj študije je bil raziskati, ali so posamezni polimorfizmi (SNP) v izbranih genih, ki so
odgovorni za hormonsko uravnavanje folikulogeneze, povezani z odzivom na nadzorovano
prekomerno spodbujanje ovulacije in kliničnimi značilnostmi žensk, vključenih v postopek
oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP).
V raziskavo smo vključili šestdeset preiskovank, ki so bile vključene v postopek zdravljenja
neplodnosti s postopkoma IVF (zunajtelesna oploditev) ter ICSI (neposredni vnos
semenčice v citoplazmo jajčne celice). Pred postopkom OBMP smo preiskovankam določili
serumske vrednosti hormonov FSH, LH in AMH. Kri za določitev vrednosti serumskega LH
in FSH je bila odvzeta drugi oziroma tretji dan menstruacijskega ciklusa. Vrednosti E2 smo
določali na dan aplikacije hCG. Preiskovanke smo razvrstili v tri skupine glede na odziv
hormonskega spodbujanja ovulacije; slabo odzivne (glede na bolonjska merila), normalno
odzivne (≤ 15 jajčnih celic) in prekomerno odzivne preiskovanke (&gt; 15 jajčnih
celic). Gensko izražanje smo izmerili genom FSHR, AMH, LHCGR, AR in BMP6.
Genotipizacijo smo izvedli za polimorfizme rs10407022 v genu AMH; rs1394205 in rs6166
v genu FSHR; rs3741664 v genu AMH in rs2234693 v genu ESR1. Bazalni FSH (bFSH),
estradiol (E2) in anti-Müllerjev hormon (AMH) so bili izmerjeni z encimsko povezanim
imunosorbentnim testom (ELISA).
Preiskovanke z genotipom GG polimorfizma rs1394205 so imele značilno nižjo raven AMH
(P = 0,016) in so tako zahtevale višji odmerek rFSH v jajčni celici v primerjavi s
preiskovankami z AA- ali AG-genotipom (P = 0,036). Ugotovili smo tudi večjo pogostnost
genotipa GG rs1394205 pri preiskovankah s slabim odzivom (76,5 %) v primerjavi s tistimi,
ki so se odzvale prekomerno (37,5 %; P = 0,002). Preiskovanke z genotipom AA
polimorfizma rs6166 so imele višjo raven izmerjenega bFSH v primerjavi s tistimi z genotipi
AG ali GG (P = 0,043). Preiskovanke z genotipom GG polimorfizma rs3741664 so
potrebovale višji odmerek rFSH v primerjavi s preiskovankami, ki so imele genotip AA ali
AG (P = 0,028).
Genotip GG polimorfizma rs1394205 je povezan z napovedano vrednostjo za slabo
odzivnost jajčnikov na KOH. Pacientke s tem genotipom potrebujejo višje odmerke rFSH za
indukcijo ovulacije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-15 08:04:23</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73566</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
