<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73663"><dc:title>Stališča učiteljev in študentov razrednega pouka do odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci</dc:title><dc:creator>Pukšič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadarjenost</dc:subject><dc:subject>odkrivanje</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>usposobljenost</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča in ocene učiteljev ter študentov razrednega pouka do: odkrivanja nadarjenih učencev, dela z nadarjenimi učenci ter usposobljenosti za delo z nadarjenimi učenci. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike med učitelji in študenti. Pri vzorcu učiteljev smo želeli preveriti tudi, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo v vzgoji in izobraževanju ter glede na okolje šole, na kateri poučujejo. V raziskavi so sodelovali študenti razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, in sicer 1. letnik 2. bolonjske stopnje ter učitelji 4. in 5. razredov iz več različnih osnovnih šol po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 115 oseb, od tega 63 učiteljev ter 52 študentov. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Obdelali smo jih s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčna distribucija spremenljivk (f, f %); Mann-Whitneyev U-preizkus ter Kruskal-Wallisov H-preizkus. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med stališči učiteljev in stališči študentov razrednega pouka do odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Učitelji imajo več prakse in znanja o delu z nadarjenimi učenci kot študenti. Poznajo postopke in faze odkrivanja nadarjenih, poznajo različne oblike dela z njimi ter se počutijo dovolj usposobljene. Medtem ko študenti  žal še nimajo dovolj prakse in znanja o delu z nadarjenimi ter se ne počutijo usposobljene v takšni meri kot učitelji. Bistvenih razlik glede na leta delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter glede na okolje šole pri učiteljih nismo ugotovili.</dc:description><dc:publisher>[M. Pukšič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-30 21:33:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
