<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73743"><dc:title>Modeliranje faznosti gradnje AB-konstrukcij v visokogradnji</dc:title><dc:creator>Slapnik,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhta,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brunčič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza konstrukcij</dc:subject><dc:subject>faznost gradnje</dc:subject><dc:subject>MKE</dc:subject><dc:subject>armirani beton</dc:subject><dc:subject>RFEM</dc:subject><dc:description>V Sloveniji in v večjem delu Evrope so pri projektiranju gradbenih konstrukcij veljavni evropski standardi Evrokodi, ki ločujejo med stalnimi in začasnimi projektnimi stanji. Medtem ko se v analizi infrastrukturnih in industrijskih objektov, kot so mostovi, tuneli, montažne hale ipd. upoštevata obe projektni stanji, se v analizi stavb začasna projektna stanja pogosto zanemarjajo. Fazno aktiviranje lastne teže konstrukcije ter drugih stalnih in spremenljivih obtežb se lahko v določenih situacijah izkaže za ključno prav v času gradnje pa tudi po njej, ter vodi do drugačne prerazporeditve sil, kot je projektant predvidel z analizo zgolj končnega stanja konstrukcije.
Magistrsko delo obravnava različne pristope k analizi konstrukcij in prek konkretnih primerov analizira rezultate ustaljene analize in analize z upoštevanjem faznosti gradnje. Izpostavljeni in analizirani so najpogostejši vzroki, ki vplivajo na razlike med pristopoma. V sklepu je podana ocena, pri katerih pogojih je analiza z upoštevanjem faznosti gradnje upravičena oziroma potrebna.</dc:description><dc:publisher>[M. Slapnik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-10 09:01:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73743</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>