<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73820"><dc:title>Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)</dc:title><dc:creator>Lednik,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šušek,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakop,	Manfred	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>baldrijan</dc:subject><dc:subject>Valeriana officinalis L.</dc:subject><dc:subject>generativno razmnoževanje</dc:subject><dc:subject>zastiranje</dc:subject><dc:subject>vermikulit</dc:subject><dc:subject>vznik</dc:subject><dc:subject>pikiranje.</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-18 12:38:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73820</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>