<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73857"><dc:title>Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah</dc:title><dc:creator>Idoska,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Herzog,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Duh,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>emancipacija</dc:subject><dc:subject>likovni razvoj</dc:subject><dc:subject>likovna ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>likovna apreciacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. 
Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.</dc:description><dc:publisher>[M. Gabrovec]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-21 15:20:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73857</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>