<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73881"><dc:title>Verodostojno pričanje otrok in starostnikov</dc:title><dc:creator>Kraševec,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>priče</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:subject>sugestibilnos</dc:subject><dc:description>Otroci in starostniki se pogosto pojavljajo v vlogi priče, pa tudi kot žrtve kaznivih dejanj, zaradi pomankanja materialnih dokazov pa velikokrat predstavljajo edini vir informacij, zato je njihovo pričanje izjemnega pomena. Otroci in starejše priče so pogosto obravnavani kot nezanesljive priče, saj se pojavljajo dvomi o njihovih sposobnostih za pričanje. Ta ranljivejša skupina oseb velja za neverodostojno zaradi slabših spominskih in zaznavnih sposobnosti ter skromnejšega priklica podatkov. 

Diplomska naloga opisuje otrokove in starostnikove sposobnosti za pričanje, značilnosti razvojnih obdobij otroka in pozne odraslosti ter vpliv dejavnikov, ki med opazovanjem dogodka in zaslišanjem vplivajo na verodostojno pričanje. Namen je bil ugotoviti, ali so otroci in starostniki lahko verodostojne priče, v kolikšni meri je njihova sposobnost za pričanje odvisna od načina spraševanja preiskovalcev ter kako staranje in z njim povezan upad fizičnih in psihičnih funkcij vpliva na pričanje. 
Raziskave so pokazale, da so otroci in starostniki lahko verodostojne priče. Staranje sicer lahko v določenih okoliščinah negativno vpliva na pričanje, prav tako tudi otrokov še nerazvit kognitivni sistem, vendar je njihova verodostojnost in zanesljivost odgovorov v veliki meri odvisna od načina spraševanja preiskovalcev in uporabe izpraševalnih tehnik. Uporaba sugestivnih vprašanj ima na otroke in starejše priče nedvomno večji vpliv kot na mlajšo odraslo generacijo, vendar se tudi stopnja sugestibilnosti razlikuje pri vsakem posamezniku drugače, zato ne moremo prav vse otroke in starostnike obravnavati kot bolj sugestibilne.</dc:description><dc:publisher>[K. Kraševec]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-26 10:37:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
