<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73924"><dc:title>Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja</dc:title><dc:creator>Janežič,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaslišanje</dc:subject><dc:subject>tehnike</dc:subject><dc:subject>preiskovalni intervju</dc:subject><dc:subject>model PEACE</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado.
Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja.
Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.</dc:description><dc:publisher>[M. Janežič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-02 09:19:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73924</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
