<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73986"><dc:title>Zakaj se pri predračunavanju ne lažemo?</dc:title><dc:creator>Kokol,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Računovodsko predračunavanje</dc:subject><dc:subject>resnica</dc:subject><dc:subject>socialne norme.</dc:subject><dc:description>Računovodsko predračunavanje je eden izmed najmočnejših inštrumentov menedžmenta pri nadziranju poslovanja podjetja, vendar ga zaposleni, ki predračune pripravljajo, lahko izigravajo. To seveda povečuje možnost namernih napak in omejuje učinkovitost uporabe predračunov za nadzor. Vendar raziskave na tem področju kažejo, da je izigravanje pri pripravi predračunov omejeno z dovzetnostjo zaposlenih za socialne norme.
Poznavanje takšnega pojava bi lahko pomagalo menedžerjem pri nadzoru procesa predračunavanja. Sedanji pristopi nadzora so namreč pogosto togi in velikokrat omejujejo uporabnost predračunov, s tem pa tudi zmanjšujejo uspešnost poslovanja podjetja. Nov pristop s pomočjo merjenja in poznavanja psihološkega profila zaposlenih bi menedžerjem omogočil lažje določanje potrebnih kontrol, kar bi lahko povečalo uspešnost podjetja. 
Diplomsko delo v veliki meri temelji na raziskavi, objavljeni v reviji Management accounting reserch, z naslovom  Why don't people lie? Negative affect intensity and preferences for honesty. V raziskavi avtorji Bay, A., Douthit, J., in Fulmer, B., ta pojav poimenujejo dovzetnost za resnico.</dc:description><dc:publisher>[A. Kokol]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-13 14:23:22</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>73986</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
