<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74025"><dc:title>Stališča o učinkovitosti uporabe univerzalnih principov prepričevanja</dc:title><dc:creator>Zrinski,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kordigel Aberšek,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>univerzalni principi prepričevanja</dc:subject><dc:subject>retorika</dc:subject><dc:subject>stališča učencev</dc:subject><dc:description>Retorika kot veščina prepričevanja je v sodobni družbi ena najpomembnejših veščin. Govorci, ki so dobri retoriki in znajo njena načela uporabiti na ustrezen način, lahko to izkoristijo v svoj prid. Retoriko podrobneje poznajo predvsem tisti, ki se poklicno ukvarjajo s prepričevanjem ali manipulacijo, vendar to ne pomeni, da za druge posameznike znanje o retoriki ni koristno. Vsak človek, ki živi v moderni družbi, se dnevno sooča z različnimi govornimi situacijami. Te so lahko popolnoma običajni pogovori, lahko pa so to retorične situacije, iz katerih ima vsaj eden izmed govorcev določeno korist. Slednje situacije so s strani okoriščenega posameznika vnaprej zelo dobro premišljene. Ta posameznik vstopi v kontakt z določeno osebo z namenom, da ima kasneje od nje korist. V tem primeru pa je znanje o retoriki, tudi za ljudi, ki se ne ukvarjajo z njo, smiselno in uporabno. S tem znanjem lažje prepoznajo manipulacijske strategije, ki jih nekdo preizkuša v pogovoru z njimi, in se jim lažje uprejo. Glede na to, da je tovrstno poznavanje zakonitosti retorike lahko koristno v vsakdanjem življenju, bi se lahko prenašalo že na otroke. 
Raziskav s področja uporabe in razumevanja retorike pri osnovnošolskih učencih v Sloveniji primanjkuje. Raziskave, ki bi se dotikala univerzalnih principov prepričevanja, na slovenskem področju ni mogoče najti. V osnovnih šolah se retoriki kot vedi ne posveča posebej. Devetošolci imajo sicer možnost izbrati izbirni predmet Retorika, kjer se vsebine retorike podrobneje obravnavajo, vendar do takrat učenci nimajo stika z njo. Poleg tega je tudi v zadnjem razredu osnovne šole ta predmet zgolj izbira. Ker je raziskav s tega področja tudi po svetu malo, se bomo v tej magistrski nalogi posvetili primerjavi razumevanja univerzalnih principov prepričevanja med petošolci in devetošolci. 
V nadaljevanju bomo predstavili, s čim se ukvarja retorika kot veda in njeno zgodovino. Naredili bomo pregled sestave prepričevalnega govora in zapisali, kako nam že prastare civilizacije zapuščajo dragoceno znanje o retoričnem govoru. Kasneje bomo opisali tudi vseh sedem univerzalnih principov prepričevanja. Univerzalni principi prepričevanja so povzeti po raziskavah profesorja Roberta B. Cialdinija, ki se poklicno ukvarja z manipulacijskimi strategijami in njihovim vplivom na družbo. 
V magistrski nalogi se bomo posvetili razmišljanju učencev in njihovem razumevanju univerzalnih principov prepričevanja. Preverjali bomo, ali učenci, kljub temu, da jim retorična načela, vsaj do devetega razreda, niso načrtno predstavljena, razumejo univerzalne principe prepričevanja. Primerjali bomo odgovore prvošolcev in petošolcev ter ugotavljali, v kolikšni meri učenci dojemajo učinkovitost teh principov in na kakšen način si jih razlagajo.</dc:description><dc:publisher>[L. Pavlič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-21 18:15:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
