<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74030"><dc:title>Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev na sekundarni ravni zdravstvenega varstva</dc:title><dc:creator>Gorenjak,	Zdenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sekundarno zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>zdravnik</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Zadovoljstvo je čustveni odziv na uporabnikovo izkušnjo s storitvijo. Razvije se kot posledica primerjave predhodnih pričakovanj in doživete izkušnje. Občutek zadovoljstva je izrazito subjektiven in ima tako čustvene kot kognitivne vzroke. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev sekundarne ravni in identificirati področja, kjer obstaja možnost za izboljšave. 
Raziskovalna metodologija V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa. Vprašalnik je obsegal tri demografska vprašanja in vprašanja o izkušnji hospitalizacije po petih kategorijah: sprejem v bolnišnico, odnos zdravnikov, odnos medicinskih sester, zdravje pacienta, bolnišnično okolje, odpust iz bolnišnice in ocena splošnega zadovoljstva. Anketirali smo 100 pacientov v neslučajnem namenskem vzorcu populacije. Uporabili smo statistične teste: parni t-test, Spearmanov koeficient korelacije, Kolmogorov-Smirnov test, Mann Whitney test, Levenov test enakosti varianc in test ANOVA.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so pacienti zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in bi sodelujočo bolnišnico tudi priporočili svojim prijateljem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva uporabnikov je 3,82. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v oceni odnosa medicinskih sester in zdravnikov (t = -10,21; p &lt; 0,001). Obstaja statistično pomembna povezava (r = 0,423; p &lt; 0,001) med hitrostjo obravnave in splošnim zadovoljstvom uporabnikov. Glede na spol (Z = -3,373; p = 0,709) in starost (F = 1,564; p = 0,167) pa statistično pomembne razlike v splošnem zadovoljstvu niso bile ugotovljene. 
Diskusija in zaključek: Ankete o zadovoljstvu pacientov omogočajo vpogled v pacientovo oceno o našem delu. Ugotovljeno je bilo, da so pacienti najpogosteje nezadovoljni, če jih ne poslušamo, jim namenimo premalo časa in jim ne posredujemo informacij na dovolj razumljiv način.</dc:description><dc:publisher>[Z. Gorenjak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-23 13:35:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74030</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
