<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74139"><dc:title>Modalna analiza zadnje ščitne stene vgradne pečice Gorenje</dc:title><dc:creator>Funtek,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vesenjak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čakš,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vgradna pečica</dc:subject><dc:subject>mehanska nihanja</dc:subject><dc:subject>lastne frekvence ščitne stene</dc:subject><dc:subject>numerične simulacije</dc:subject><dc:description>Pri pečniškem ventilatorju, ki je vgrajen na zadnji strani, prične ščitna stena, zaradi silnic magnetnega polja, vibrirati, kar se odraža v hrupnosti aparata. Za merjenje lastnih frekvenc smo uporabili udarno kladivo, pospeškomer, zajemanje podatkov pa je potekalo v programu Labview. Lastne frekvence smo merili z namenom, da bi videli katere so najbližje višjim harmonikom elektromotorja in s tem najbolj kritične. Nato smo izvedli simulacijo in jo primerjali z meritvami, da smo lahko potrdili natančnost računalniškega modela. S tem smo lahko geometrijo modela spremenili in ponovno izvedli simulacijo.  Nato smo izdelali prototip in še enkrat opravili meritve. S spremembo geometrije modela smo povečali togost in maso izdelka, s tem pa tudi lastne frekvence. Amplitude so se znatno zmanjšale s tem pa tudi hrup aparata. Dokazali smo, da lahko s simulacijami dosežemo primerljive rezultate z meritvami. S tem se čas razvoja bistveno zmanjša, s čimer se zmanjšajo tudi stroški prototipiranja.</dc:description><dc:publisher>[J. Funtek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-11 11:40:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>