<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74178"><dc:title>Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijah</dc:title><dc:creator>Pajtler,	Jovita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agresija</dc:subject><dc:subject>ničelna toleranca</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>deeskalacija.</dc:subject><dc:description>Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način. 
Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale).
Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog.
Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.</dc:description><dc:publisher>[J. Pajtler]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-14 18:22:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
