<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74217"><dc:title>Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologije</dc:title><dc:creator>Kopitar,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rajkovič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demografsko staranje</dc:subject><dc:subject>informacijska družba</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>vseživljenjsko učenje</dc:subject><dc:description>Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije. 
Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-19 14:03:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>