Jedrske nezgode in vplivi na okolje - primerjava med Černobilom in FukušimoPavlovič, Nicola (Avtor) Dvojmoč, Miha (Mentor) diplomske nalogejedrska nezgodaČernobilFukušimaokoljske poslediceV diplomskem delu sta predstavljeni veliki jedrski nezgodi, ki sta se zgodili v Rusiji 1986 in na Japonskem 2011. Povzročili sta veliko onesnaženje okolja na severni polobli z radioaktivnimi snovmi. V delu je predstavljeno delovanje konkretnega obrata za proizvodnjo električne energije, podrobno je opisan potek nezgode v obeh mestih in postopki ukrepanja pristojnih služb. Nezgodi sta v nekaterih elementih podobni; v obeh primerih je jedrski reaktor deloval na osnovi cepitve uranovih atomov. Ko je prišlo je do eksplozije plinske zmesi vodika in kisika, so se nenadzorovano sprostile velike količine nevarnih radionuklidov, zaradi česar je prišlo do obsežnega onesnaženja območja okoli jedrske elektrarne. Pristojne oblasti so vsled tega odredile evakuacijo ter radiološki in meteorološki monitoring. Obe nezgodi sta med seboj primerjani glede na vzrok, odziv pristojnih služb, obseg posledic, število poškodovanih in smrtnih žrtev ter potek sanacije in izvajanje nadzora. V obeh primerih je prišlo do dogodka, ki je bil po oceni tveganja označen kot tak, do katerega bi zelo malo verjetno prišlo, če pa že, bi imel zelo velike posledice. Obravnavani nezgodi sta opredeljeni po najvišji, tj. 7. stopnji po mednarodnih merilih. Nezgodi sta nastali zaradi različnih vzrokov in povzročili različne posledice tako v okolju in kot pri ljudeh. Nezgoda v Jedrski elektrarni Černobil je povzročila 10-krat večje onesnaženje kot nezgoda v Jedrski elektrarni Fukušima. Za posledicami jedrske nezgode je v černobilskem primeru umrlo 28 ljudi, v Fukušimi pa smrtnih žrtev ni bilo. Poglobljena analiza in primerjava jedrskih nezgod omogoča boljše razumevanje procesov, sprejemanje družbe glede pridobivanja električne energije iz jedrskega goriva, kaže na možne izboljšave pripravljenosti pristojnih služb in zvišanje ravni varnostne kulture pri delovanju jedrskih elektrarn. V okviru diplomskega dela smo potrdili naslednje hipoteze: H1: Varnostni ukrepi v Jedrski elektrarni Černobil niso bili zadostni; H2: Ukrepanje ruskih pristojnih oblasti v Černobilu ni bilo dovolj hitro; H3: V Fukušimi so podcenili možnost nastanka izjemno redkega dogodka, ki je imel izjemno velike posledice; in H4: Ukrepanje pristojnih oblasti v Fukušimi je bilo pravočasno in učinkovito. Peto hipotezo, H5: Obe nezgodi bi bilo mogoče preprečiti; smo potrdili le delno. Le-ta velja namreč za nezgodo v Černobilu, za Fukušimo pa ne.[N. Pavlovič]20192019-08-21 09:23:23Diplomsko delo/naloga74271sl