<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74287"><dc:title>Uporaba BEM metode za izračun izkoristka vetrne turbine</dc:title><dc:creator>Smrekar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fike,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Predin,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vetrna energija</dc:subject><dc:subject>vetrne elektrarne</dc:subject><dc:subject>BEM</dc:subject><dc:description>Teorija gibalne količine elementov lopatice (angl. Blade Element Momentum Theory – BEM) je analitična metoda, ki se uporablja za izračun karakterističnih sil, ki delujejo na vetrno turbino ali propeler. V diplomski nalogi smo zbrali teorijo analitičnega izračuna z metodo BEM, izdelali program za analizo vetrne turbine ter ovrednotili analitične rezultate. Za izračun smo uporabili model trolopatične vetrne turbine s polmerom 0,45 m in aerodinamičnim profilom NREL S826. Ugotovili smo, da je potrebno za kvaliteten izračun z BEM metodo uporabiti popravke BEM metode in izvedli smo preračun z uporabo popravkov za visoke vrednosti indukcijskega faktorja, popravkov rotacijske augmentacije ter popravkov izgub na vrhu in ob vznožju lopatice. Z optimizacijsko metodo algoritma diferencialne evolucije smo prikazali postopek optimizacije vetrne turbine v obratovalni točki razmerja hitrosti vrha lopatice λ=5,89. Najvišji izračunani izkoristek optimizirane geometrije je dosegel 12 % višji izkoristek od izračunanega izkoristka osnovne geometrije, slabost optimizirane geometrije pa je bila večja sila upora na vetrnico v primerjavi z osnovno geometrijo.</dc:description><dc:publisher>[M. Smrekar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-21 15:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74287</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
