<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74314"><dc:title>Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti</dc:title><dc:creator>Markež,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Zvonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>akutni miokardni infarkt</dc:subject><dc:subject>nestabilna angina pektoris</dc:subject><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>zdravstvena oskrba</dc:subject><dc:subject>urgentna dejavnost</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>triaža</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. 
Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih.
Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %).
Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.</dc:description><dc:publisher>[U. Markež]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-22 17:26:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
