<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74396"><dc:title>Ekstrakcija artemizinina iz sladkega pelina  Artemisia annua  L.</dc:title><dc:creator>Hribernik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez Marevci,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cör Andrejč,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Artemisia annua L.</dc:subject><dc:subject>artemizinin</dc:subject><dc:subject>antimalarik</dc:subject><dc:subject>izolacija</dc:subject><dc:subject>kromatografija</dc:subject><dc:description>Sladki pelin je trenutno ena izmed najbolj iskanih zdravilnih rastlin. Najpomembnejša zdravilna učinkovina, ki jo vsebuje, je artemizinin; antimalarik. Skupaj z železom tvori kisikove radikale, ki učinkovito zatirajo parazite. Vsebuje tudi antioksidante. 
Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv ekstrakcijskega postopka ter vpliv različne letine materiala na vsebnost artemizinina v ekstraktih. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije. Določiti smo želeli optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo artemizinina. Kot ekstrakcijski medij smo poleg konvencionalnih topil uporabili tudi superkritične fluide. Primerjali smo sladki pelin dveh različnih letin ter raziskali, kako čas žetve vpliva na vsebnost artemizinina. 
Izvajali smo ekstrakcijo s hladnim topilom (maceracija) in ultrazvočno ekstrakcijo z etanolom ter mešanico topil heksan - etil acetat in ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi; kot topilo smo uporabili superkritični CO2. Sledila je karakterizacija ekstraktov s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). 
Ugotovili smo, da je učinkovitost ekstrakcije odvisna od vrste materiala, ekstrakcijskega postopka in izbire topila. Vsebnost artemizinina v ekstraktih sladkega pelina pobranega v različnih časovnih obdobjih je bila različna, kar je posledica razpadanja sekundarnih metabolitov s časom. Izkoristki in vsebnost artemizinina v ekstraktih pridobljenih v vseh topilih (etanol, mešanica topil: 95 % n-heksan, 5 % etil acetat in ogljikov dioksid) so bili primerljivi, zato lahko sklepamo, da so vsa topila primerna za izolacijo artemizinina iz sladkega pelina. Vendar pri superkritični ekstrakciji ni potrebno nakdnadno čiščenje ekstraktov, zato je možnost, da bi artemizinin pri odstranjevanju topila razpadel, manjša.</dc:description><dc:publisher>[A. Hribernik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-26 20:44:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>