<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74443"><dc:title>Vzpostavitev metode za določanje reaktivnosti apnenčeve moke</dc:title><dc:creator>Savec,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rebić,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>reaktivnost</dc:subject><dc:subject>apnenec</dc:subject><dc:subject>desulfurizacija</dc:subject><dc:subject>metoda</dc:subject><dc:description>V okviru diplomskega dela smo vzpostavili metodo za določanje reaktivnosti apnenčeve moke. Apnenčeva moka – apnenec, se uporablja za čiščenje dimnih plinov, natančneje za desulfurizacijo dimnih plinov. Reaktivnost apnenca je eden izmed parametrov njegove kvalitete. Poskuse smo izvedli z osmimi različnimi vzorci apnenčevih mok različnih proizvajalcev in iz različnih nahajališč. Reakcije smo izvajali v  avtomatskem titratorju z HCl (c = 1 mol/L). Preučevali smo vpliv temperature na reaktivnost, zato smo eksperimente izvedli pri različnih temperaturah (20, 25 in 30) °C. Ugotovili smo, da se reaktivnost s temperaturo viša, zato je najvišja pri temperaturi 30 °C. 
Na enem izmed vzorcev smo izvedli še sejalno analizo. Primerjali smo reaktivnosti apnenčeve moke v odvisnosti od velikosti delcev materiala. Ugotovili smo, da se reaktivnost z manjšanjem velikosti delcev povečuje, nato se pri določeni velikosti ponovno zmanjša. Na trenutno uporabljenem vzorcu apnenčeve moke smo določili optimalno velikost zrn, pri kateri smo zabeležili največjo reaktivnost.</dc:description><dc:publisher>[T. Savec]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-28 08:48:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
