<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74557"><dc:title>Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikov</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Ela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gajšek,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komisioniranje</dc:subject><dc:subject>napake</dc:subject><dc:subject>HMD</dc:subject><dc:subject>pametna očala</dc:subject><dc:subject>pick-by-vision</dc:subject><dc:subject>skladiščenje</dc:subject><dc:description>Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja. 
Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno.
Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika. 
Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka. 
Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice.  Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka. 
Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga.
V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja.</dc:description><dc:publisher>[E. Vidovič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-30 13:20:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74557</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
