Neformalne prakse na področju zaposlovanja: izkušnje in stališča mladih v SlovenijiDežan, Lucija (Avtor) Lavrič, Miran (Mentor) zveze in poznanstvaneformalne praksemladiMagistrsko delo osvetljuje vlogo in razširjenost neformalnih praks na področju zaposlovanja mladih v Sloveniji, pri čemer se opira tudi na primerjalno analizo Slovenije z devetimi državami JV Evrope. Pri raziskovanju smo uporabili podatke iz lastne anketne raziskave (n=109), delno strukturiranih intervjujev (n=7), poslužili pa smo se tudi sekundarne analize podatkov raziskave Youth Study Southeast Europe 2018/2019 (n=10.876). Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da mladi v Sloveniji pri iskanju zaposlitve pogosteje uporabljajo formalne metode kot neformalne in da kadar prosijo za pomoč zveze in poznanstva praviloma prosijo ljudi, ki sodijo med njihove sorodnike in prijatelje. Mednarodna primerjava je pokazala, da je percipirana pomembnost zvez in poznanstev tendenčno višja v državah, kjer so razmere na trgu dela za mlade manj ugodne. Slovenija je tako uvrščena med države z manj izraženim pomenom zvez in poznanstev. Skladno s pričakovanji se je izkazalo, da mladi, ki so se zaposlili v zasebnem sektorju, pripisujejo bistveno večjo pomembnost meritokratičnim kriterijem pri zaposlovanju, medtem ko mladi, ki so zaposleni v javnem sektorju dajejo nekoliko večjo težo zvezam in poznanstvom. Posebej zanimiva ugotovitev je, da neformalne prakse pri zaposlovanju pogosteje potekajo v obliki priporočil dobrih kandidatov zaposlovalcem, kakor v obliki uslug iskalcem zaposlitve. Ugotovitev opozarja na pogosto spregledan pozitiven gospodarski pomen neformalnih praks pri zaposlovanju.[L. Dežan]20192019-09-01 18:30:13Magistrsko delo/naloga74601sl