<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74675"><dc:title>Podhranjenost pri otrocih s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Svenšek,	Adrijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marčun Varda,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klanjšek,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>težave s prehranjevanjem</dc:subject><dc:subject>pediatrična prehranska presejalna orodja</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>edukacija staršev</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: V zaključnem delu smo predstavili vzroke ter posledice nezadostnega vnosa hrane pri otrocih s posebnimi potrebami. Namen zaključnega dela je opisati ter raziskati najpogostejše težave otrok s posebnimi potrebami pri prehranjevanju ter ugotoviti povezavo med alergijami na katerokoli živilo ter podhranjenostjo.
Raziskovalna metodologija: Pri pregledu slovenske ter tuje literature smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskavi pa kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali starše otrok s posebnimi potrebami. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Office Excel 2010 in IBM SPSS 23 in podatke prikazali opisno ter v tabelah.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima 25,7 % otrok s posebnimi potrebami težave s prehranjevanjem. Nezadosten vnos hrane v telo vpliva na izgubo mišične mase ter maščobe na določenih predelih telesa. 22,9 % otrok je občutljivih na določeno prehrano in imajo tudi nižji izračun ITM ter večje tveganje za podhranjenost.
Sklep: Težave otrok s posebnimi potrebami ostajajo z leti enaka. Nekateri starši jih znajo reševati bolje, nekateri slabše. Prilagajanje vnosa hrane pri teh otrocih je ključnega pomena. Razvidna je potreba po pogostejših prehranskih pregledih v razvojnih ambulantah in posledično boljša edukacija staršev pri prepoznavanju vzrokov podhranjenosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Svenšek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 20:04:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
