Pridobivanje lastnih delnic preko tretjih v slovenskem in nemškem pravuSimonič, Jana (Avtor) Kocbek, Marijan (Mentor) Prostor, Jerneja (Komentor) lastne delnicepridobivanje lastnih delnic prek tretjihdružbeniška tožba251. in 247. člen ZGD-1§71a AktG in §71d AktG.Družba praviloma ne sme pridobivati t. i. lastnih delnic. V slovenskem, kot tudi v nemškem pravu velja načelna prepoved derivativne pridobitve lastnih delnic, ki izhaja iz dveh načel, in sicer iz načela prepovedi vračila vložkov in iz načela, da družba ne more postati sama svoj delničar. Lastne delnice ne dajejo družbi nobenih pravic. V kolikor bi delniška družba izvrševala pravice iz lastnih delnic, bi s tem kršila osnovna načela delniške družbe. Zato velja, da vse članske pravice iz pridobljenih lastnih delnic mirujejo. To velja za vse lastne delnice, tiste ki jih je družba pridobila zakonito ali nezakonito oziroma originalno ali derivativno. Kljub temu, pa lahko družba razpolaga s članskimi pravicami, ki izhajajo iz lastnih delnic, in sicer jih družba lahko zastavi, proda ali da v uživanje. ZGD-1 prepoveduje pridobivanje lastnih delnic s pomočjo tretje osebe. Enaka prepoved, kot je določena za tretje osebe, je določena tudi za odvisno družbo in za družbo v večinski lasti. Tretja oseba lahko v skladu z ZGD-1 pridobiva delnice družbe za račun družbe le v obsegu in pod pogoji, ki veljajo za delniško družbo samo. Z novelirano ureditvijo Zakona o gospodarskih družbah se je izenačila ureditev tudi po originalnem nemškem vzoru v Aktiengesetzu. Tako ZGD-1, kot tudi AktG pa sta usklajena z določbami Druge kapitalske direktive, ki so zajete v danes veljavni Direktivi 2017/1132, v zvezi s pridobitvijo lastnih delnic. Kljub temu, da je ZGD-1 sledil ureditvi v AktG pa prihaja do pomembnih razlik v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic družbe. V zvezi s pridobivanjem lastnih delnic prihaja do razlik pri lastnih delnicah, ki so ponujene v odkup delavcem in pri zagotovitvi ustrezne odpravnine delavcem. Če je pri navedenih izjemah nemško pravo širše, pa je pri izjemi pridobivanja lastnih delnic preko nakupne komisije bolj specifično kot slovensko pravo. Pri odsvajanju lastnih delnic pa sta si primerjani ureditvi precej enotni. Tako nemško, kot tudi slovensko pravo pa vsebujeta določbe, s katerimi se poskuša preprečiti kršitve v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic. Do pomembnih razlik prihaja predvsem pri uveljavljanju družbeniške tožbe in odškodninskega zahtevka.J. Simonič]20192019-09-04 09:03:18Magistrsko delo/naloga74685sl