Implementacija krožnega gospodarstva v predelovalni industrijiRajh, Jure (Avtor) Obrecht, Matevž (Mentor) krožno gospodarstvobiogospodarstvopredelovalna industrijatrajnostno gospodarstvozelena logistikaKrožno gospodarstvo je postalo eno izmed temeljnih usmeritev razvitih držav Evropske unije. Od leta 2014, ko se je koncept dokončno uveljavil in pojavil v uradnih dokumentih, do danes je Evropska unija storila velik korak naprej in krožno gospodarstvo umestila med razvojne prioritete vseh držav članic. Trendu prehoda na krožno osnovane produkte in storitve sledijo tudi slovenska podjetja kljub nepopolnoma jasno začrtani poti Slovenije. Vpeljavo koncepta smo raziskovali na primerih slovenske predelovalne industrije, ki je zaradi svoje potratnosti naravnih virov in snovne intenzivnosti na velikem udaru. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranega intervjuja, s pomočjo katerega smo želeli celostno raziskati tematiko, aktivnosti podjetij ter raziskovalnih ustanov. Zanimalo nas je poznavanje in razumevanje koncepta krožnega gospodarstva, da bi dobili vpogled v delovanje industrije in njihovo predstavo o procesih krožnega gospodarstva. Podjetja se zavedajo pomena procesov za razvoj in na tem področju iščejo nove poslovne priložnosti. Preučili smo krožno osnovane produkte in storitve, ki jih proizvajajo podjetja ter ugotovili, katerih oblike financiranja ali spodbud se poslužujejo za razvoj le teh. To področje je šibka točka Slovenije, saj se podjetja raje kot slovenskih poslužujejo evropskih projektov in financiranj, ki so ugodnejša in lažja za pridobitev. Velik manko sem zaznal tudi na področju povezovanja podjetij med seboj ter s političnimi in raziskovalnimi institucijami. Čeprav so bila preučevana podjetja dobro povezana v državnem in mednarodnem okolju, so tako ona kot raziskovalne inštitucije opozorili na manko povezav in tvorjenja vijačnic med državo, industrijo in raziskovalno-razvojnimi institucijami. Analiza je pokazala, da podjetja pozitivno sprejemajo in pozdravljajo dokumente, namenjene prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. V isti sapi pa dodajajo, da manjka krovni načrt na ravni države, ki bi konkretno usmeril podjetja na trajnostno pot z vključenimi smernicami in merljivimi cilji. V konceptu lahko zaznamo veliko priložnost za nadaljnji razvoj industrije. Prej kot se bodo industrija, politika in družba zavedli potrebe po spremembah, lažja bo tranzicija.[J. Rajh]20192019-09-11 12:46:31Diplomsko delo/naloga74882sl