<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75022"><dc:title>Pomološko vrednotenje nekaterih sort jagod (fragaria x ananassa Duch.)</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Sabrine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrin,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jagode</dc:subject><dc:subject>število plodov</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>čas obiranja</dc:subject><dc:description>V okviru poskusa, ki je zajemal pomološko vrednotenje izbranih sort jagod,smo ob obiranju spremljali količino in kakovost pridelka petih sort jagod: 'Alba', 'Aprica', 'Clery', 'Dely', in 'Garda'. Zamrznjene sadike smo v proizvodnem nasadu posadili 9. julija 2015 in pridelek vrednotili leta 2016. Jagode so bile posajene na grebene pokrite s črno folijo. Jagode so se pridelovale po načelih integrirane pridelave, vendar se v nasadu ni uporabljalo herbicidov, insekticidov in botriticidov. Nasad je bil pokrit z visokimi plastičnimi tuneli. Rezultati poskusa so pokazali, da se sorte med seboj statistično značilno razlikujejo v povprečni masi plodov na grm. Največjega smo izračunali pri sorti 'Alba', najmanjšega pa pri sorti 'Garda'. Vse sorte so imele večje povprečno število plodov (30 plodov/grm) in večjo maso plodov od pričakovanj (0,5 kg/grm). Najdaljšo sezono obiranja je imela sorta 'Dely', najkrajšo pa sorta 'Aprica'.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-17 13:07:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
