<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75037"><dc:title>Razgradnja lignina med preraščanjem gobe  pleurotus ostreatus  na lignoceluloznem substratu</dc:title><dc:creator>Gjura,	Melisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Islamčević Razboršek,	Maša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lignin</dc:subject><dc:subject>monosaharidi</dc:subject><dc:subject>Klasonova metoda</dc:subject><dc:subject>Pleurotus ostreatus</dc:subject><dc:description>Lignocelulozni substrati so v večji meri sestavljeni iz lignina, vsebujejo pa tudi hemicelulozo in celulozo. Če želimo lignocelulozne materiale uporabljati v različne industrijske namene, je razgradnja lignina pomemben predkorak. Lignin se lahko razgrajuje  v fazi preraščanja z določeno gobo. Gobe izločajo specifične encime, ki pomagajo razgrajevati lignin do te mere, da se lahko nadalje vršijo reakcije s celulozo in hemicelulozo. Razgradnja lignina je v naravi počasen proces.
V laboratorijskem merilu smo želeli preveriti vpliv  prisotnosti gobe Pleurotus ostreatus na razgradnjo lignina. Zanimala nas je razlika med razgradnjo lignina dveh substatov in sicer slame ter miskantusa. Oba substrata spadata med lignocelulozne materiale, vendar ima pšenična slama v osnovi večji delež lignina, kot pa miskantus. Eksperiment je temeljil na različnih substratih, ki so bili predobdelani z isto gobo. Inkubacijski čas vzorcev je bil 30 dni. Merili smo razliko v vsebnosti lignina na začetku in na koncu preraščanja, ter v različnih vmesnih časovnih intervalih. Vzorci so bili predhodno pripravljene mešanice piščančjega  gnoja  z žagovino in substatom, preraščenim z gobo v različnih razmerjih. Kot kontrolne vzorce smo pripravili tudi mešanice substrata, ki ni bil predobdelan z gobo P. ostreatus ter piščančjega gnoja z žagovino v enakih razmerjih. Opazovali smo razliko v razgradnji lignina. Da bi rezultate podkrepili, smo kvantificirali nekatere monosaharide, ki bi morali nastajati, medtem ko se lignin razgraja. 
Ugotovitve diplomskega dela so, da je inkubacijski čas 30 dni bistveno prekratek za znatno zmanšanje koncentracije lignina v lignoceluloznih substratih. Žal nismo dokazali niti, da goba pozitivno vpliva na razgradnjo lignina. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo Klasonove metode, so razpršeni in ne dajejo jasnega vpogleda, kako in koliko lignina je moč razgraditi na izbranih substratih. Z raziskavami  nismo uspeli  dokazati neposredne korelacije med razgradnjo lignina in vsebnostjo monosaharodov, saj dobljeni rezultati nakazujejo na to, da gobe nastale monosaharide porabijo kot vir enegije za svojo nadaljno rast.</dc:description><dc:publisher>[M. Gjura]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-17 18:10:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75037</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
