Poznavanje in sprejemanje nadomestnega materinstva – razkorak med generacijamiMikec, Milena (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) Štiglic, Gregor (Komentor) nadomestna matiotrokneplodnostpravoetikadileme.Izhodišča in namen: Neplodnost je velik problem. Ker dosedanje, pri nas uzakonjene metode, velikokrat ne prinesejo pričakovanih rešitev, se nekateri odločajo za nadomestno materinstvo, ki je zakonsko urejeno le v redkih državah. Zaradi tega prihaja do velikih polemik v stroki in tudi širši javnosti. Neplodni pari pa prav zaradi različnih zakonskih ureditev po svetu iščejo rešitve, tudi nezakonite. Namen zaključnega dela je predstaviti nadomestno materinstvo ter kako je le-to sprejeto skozi oči stroke in dve popolnoma različni generaciji. Predstaviti želimo pravne vire, ki se dotikajo tega področja, in dileme, ki se porajajo v povezavi s tem. Raziskovalna metodologija in metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Metodo anketiranja za zbiranje podatkov in metodo deskriptivne ter inferenčne analize podatkov smo uporabili v empiričnem delu raziskave. Za preverjanje hipotez v okviru inferenčnih statističnih metod smo uporabili program SPSS. Rezultati: Večina anketiranih (iz prve starostne skupine 78 %, iz druge starostne skupine pa 50 %) meni, da bi v primeru neplodnosti moralo biti nadomestno materinstvo dovoljeno. Diskusija in zaključek: Neplodni pari že tako gredo skozi velike psihične stiske, dodatno pa so izpostavljeni še raznim zdravljenjem, ki so velikokrat zelo boleča. Ko tudi s pomočjo zdravljenja ne uspejo zanositi in donositi, se obrnejo po pomoč v tujino, kjer pa so te storitve dražje. Zagovorniki in nasprotniki nadomestnega materinstva bi morali najti srednjo pot, to je uzakonitev vsaj altruističnega nadomestnega materinstva.[M. Mikec]20192019-09-28 18:25:58Magistrsko delo/naloga75220sl