<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75259"><dc:title>Kriminalistični vidiki tihotapstva morskega datlja</dc:title><dc:creator>Raimondi,	Goran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>morski datelj</dc:subject><dc:subject>organizirana kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>varnostni organi</dc:subject><dc:subject>mednarodno policijsko sodelovanje</dc:subject><dc:subject>tihotapljenje</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je predstavljen morski datelj, ki ga je bilo, zaradi iztrebljanja, potrebno z zakonodajo nujno zaščiti. Ekstremne metode, kot je razstreljevanje morskih balvan, ki se jih pri iskanju in nabiranju morskih datljev poslužujejo kriminalci, uničujejo celoten morski ekosistem. Zaradi vse večjega povpraševanja po prostoživečih živalih in rastlinah (v našem primeru morskega datlja) pa je poleg morskega ekosistema, ogroženih tudi vse več živalskih in rastlinskih vrst. Z vse večjo globalizacijo se je pojavila velika potreba po sodelovanju med tujimi varnostnimi organi in drugimi organi tujih držav. Pri mednarodnem policijskem sodelovanju seveda ne gre pozabiti na usklajene operativne akcije in koordinacijske sestanke med državami, saj zgolj z izmenjavo informacij ne bi prišli do želenih ciljev. Za zmanjšanje tihotapstva datljev bi bila nujno potrebna  sprememba zakonodaje in strožja kaznovalna politika v Republiki Sloveniji ter še več aktivnosti tako represivnih organov, kot tudi ozaveščanje gostincev in končnih potrošnikov. Iz intervjujev z okrožno državno tožilko in ribiškim inšpektorjem namreč izhaja, da je zavedanje pomena ohranjanja zaščitenosti morskega datlja in ničelna toleranca do tovrstne problematike v Republiki Sloveniji slaba oziroma na nizkem nivoju. Za uspešnejše preiskovanje problematike ekološke kriminalitete, v našem primeru tihotapljenja morskih datljev, bi bila nujno potrebna sprememba nacionalne zakonodaje, ki bi dovoljevala uporabo vseh prikritih preiskovalnih ukrepov, saj se storilci na lahke načine organizirajo v kriminalne združbe in okoriščajo z večjimi vsotami denarja, s tem pa je preiskovanje tovrstne problematike za policiste in kriminaliste še dodatno oteženo. Posledično zaradi premalo pridobljenih dokazov tudi tožilstvo ne more zahtevati in predlagati najstrožjih obsodb storilcem kaznivih dejanj. Brez dobrih odnosov med varnostnimi in sodnimi organi sosednjih držav pa je preiskovanje tihotapstva morskega datlja skoraj nemogoče.</dc:description><dc:publisher>[G. Raimondi]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 11:47:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
