<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75304"><dc:title>Management prepričevanja na primeru socialnih organizacij v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Fistravec Špoljar,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prepričevalne tehnike in metode</dc:subject><dc:subject>delo z ljudmi</dc:subject><dc:subject>komunikacisjske spretnosti</dc:subject><dc:subject>uspeh</dc:subject><dc:subject>avtoriteta</dc:subject><dc:description>Ker je management prepričevanja relativno slabo raziskan v slovenskem prostoru, in ker so managerji dnevno izpostavljeni prepričevanju podrejenih, nas je v pričujočem delu zanimalo predvsem to, kako se managerji slovenskih socialnih organizacij soočajo s prepričevanjem svojih podrejenih. Namen pričujočega dela je bil torej preučiti management prepričevanja na primeru slovenskih socialnih organizacij, ter ugotoviti, katere tehnike in metode managerji slovenskih socialnih organizacij uporabljajo pri prepričevanju svojih podrejenih. 
Uporabili smo kvantitativno obliko raziskave, metodo anketiranja. Šlo je za spletno obliko ankete, ki smo jo anketirancem posredovali preko elektronske pošte. Vprašalnik, ki smo ga pri tem uporabili, je bil že uporabljen v ameriški raziskavi The art of persuasive communication in the workplace. Spletno anketo je izpolnilo 123 managerjev slovenskih socialnih organizacij, kamor smo zajeli domove z ostarele, SCD, humanitarna društva, krizne centre za mlade in otroke, ter VDC. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo binomskega testa. 
V raziskavi smo ugotovili, da se managerji pri prepričevanju najbolj poslužujejo osebnih pristopov, kot je osebni pogovor 1 na 1, da se v primeru nestrinjanja z njihovim predlogom, problem rešuje s pogovorom 1 na 1, ter da pri predstavljanju svojega predloga skupini, kot prepričevalno tehniko najraje uporabijo strokovno znanje in dejstva. Avtoriteta zastopa nizko ali skoraj ničelno raven v primeru slovenskih managerjev.
Ugotovili smo, da slovenski managerji pri prepričevanju raje uporabljajo osebne in neposredne prepričevalne metode, ki so obče gledano tudi uspešnejše od neosebnih in posrednih metod, ter da namesto avtoritete raje uporabijo dejstva, ki igrajo pomembno vlogo pri uspešnem prepričevanju.</dc:description><dc:publisher>[T. Fistravec Špoljar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-14 16:44:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75304</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>