<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75338"><dc:title>Vloga endoskopskega ultrazvoka in protivnetnih citokinov pri pojasnitvi etiologije in potekaakutnega pankreatittisa</dc:title><dc:creator>Ćeranić,	Davorin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Pavel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorman,	Milan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>akutni pankreatitis</dc:subject><dc:subject>vnetni pokazatelji</dc:subject><dc:subject>prognoza z napovednim modelom</dc:subject><dc:subject>provnetni in protivnetni interlevkini</dc:subject><dc:subject>endosonografija</dc:subject><dc:description>Izhodišča in namen raziskave 
Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje tkiva trebušne slinavke.  Prizadene tako bližnje kot oddaljene organe,  lahko poteka kot blago vnetje ali kot hudo, z zapleti, ko  je potrebno intenzivno zdravljenje.  Namen raziskave je bil opredeliti etiologijo obolenja s slikovnimi metodami, vključno z endosonografijo, napovedati potek bolezni z vnetnimi pokazatelji, določitvijo interlevkinov (IL) IL-6, IL-8, IL-10 ter uporabo napovednih točkovnih sistemov. 

Bolniki in metode
V raziskavo smo vključili  bolnike, ki smo jih zdravili zaradi akutnega vnetja trebušne slinavke v obdobju od maja 2012 do januarja 2015 in so izpolnjevali vključitvene kriterije: značilno klinično sliko, trikratni porast aktivnosti serumske amilaze/lipaze in/ali potrditev s slikovnimi preiskavami. Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 36/11/09). Bolnikom smo v prvih 24-tih urah po sprejemu in nato čez 48 ur odvzeli dodatne krvne vzorce za določitev interlevkinov ter razširjene laboratorijske preiskave. Zdravljenje  je potekalo v skladu s smernicami in priporočili slovenskega gastroenterološkega združenja ter mednarodnih zdravniških združenj (ESGE, AGA). Opravljena je bila statistična analiza in  inteligentna analiza podatkov s tvorjenjem  napovednega modela.

Rezultati
V končno analizo smo uvrstili  117 bolnikov, prevladovali so moški, v 59 % (69/117), žensk pa je bilo 41 % (48/117). Povprečna starost bolnikov  je bila 62,5 let, v razponu 22-91 let, SD 15,4 let. Žolčni kamni so bili najpogostejši vzrok za akutni pankreatitis, v 56 %; alkohol v 33 % in v 14 % ostali vzroki.  Po Ransonovem točkovanju in BISAP lestvici je večina bolnikov (81 %) sodila v skupino z blagim potekom vnetja, pri ostalih (19 %) pa je bil potek težji.  Le trije bolniki, 2,5 % (3/117) so umrli zaradi večorganske odpovedi. Razvoj psevdociste smo potrdili pri 11 % bolnikov. Pred ERCP smo vsem bolnikom endosonografsko potrdili holedoholitiazo. V  analizi smo ugotavljali največjo napovedno vrednost IL-6 ob sprejemu AUC 0.782, pri mejni vrednosti IL-6=70.05 je občutljivost 0.80 in specifičnost 0.701,  ob kontroli je AUC 0.835, pri mejni vrednosti IL-6=35.1 je občutljivost  0.867 in specifičnost 0.75. Ob primerjavi količnika IL-6/IL-10 ob sprejemu, in količnika  IL-6/IL-10 ob kontroli,  ima višjo napovedno vrednost količnik ob kontroli, AUC=0.789. Pri mejni vrednosti količnika 7.2,  je občutljivost 0.667 in specifičnost 0.663.      

Zaključek
Kljub sodobnim postopkom zdravljenja, imajo bolniki s hudo potekajočim AP, še vedno pomembno število zapletov. Žolčni kamni in alkohol sta najpogostejši vzroka AP v skupini naših bolnikov. V naši raziskavi smo potrdili vrednost določanja IL-6, IL-8 in IL-10 ob sprejemu in kontroli za napoved poteka bolezni, endosonografija pa je učinkovita slikovna metoda za pojasnitev etiologije.  Z napovednimi modeli lažje  napovemo potek AP, še posebej ob podpori s sodobnimi laboratorijskimi metodami in endoskopsko-radiološkimi slikovnimi preiskavami.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 20:28:24</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
